Sam sem bil vedno tisti tip človeka, ki je vztrajal pri tem, da razna dela na višini opravi z lestvijo. Vedno se mi je namreč zdelo, da ni nič previsoko oziroma da ni dela na višini, ki ga ne bi mogel opraviti in doseči s svojo lestvijo. A ko je enkrat prišlo do prenove moje fasade, sem se moral končno sprijazniti, da lestev ne zadostuje in bo potreben kakšen delovni oder. Do takrat sem bil prepričan, da je vse stvar spretnosti in ravnotežja. Če si dovolj pazljiv, sem si govoril, potem ni težav.

Takrat pa sem iskreno začel optimistično – z lestvijo. Spet sem si namreč pravil, da ne rabim drugega kot neko navadno lestev. A hitro sem dobil občutek, da lestev res ni dovolj stabilna in bom moral najti kakšen delovni oder. Ko stojiš nekaj metrov nad tlemi, z vedrom barve v eni roki in valjčkom v drugi, hitro ugotoviš, da ti zmanjka manevrskega prostora. Poleg tega sem moral lestev neprestano premikati, kar mi je jemalo ogromno časa. Še huje pa je bilo to, da se nisem počutil varno. En napačen korak ali zdrs in posledice bi bile lahko resne. Takrat sem prvič resno pomislil, da je delovni oder precej bolj smiselna rešitev.

Ker je na koncu delo res potekalo na gradbenih odrih, je bilo veliko bolj uspešno, predvsem pa varno. Končno sem dojel, da včasih lestev res ne zadostuje in je potreben kakšen delovni oder. Ko smo postavili konstrukcijo, sem takoj občutil razliko. Imel sem dovolj prostora za gibanje, orodje sem lahko odložil poleg sebe in delo je potekalo precej hitreje. Delovni oder mi ni prinesel samo večje učinkovitosti, temveč tudi mir v glavi. Danes na to gledam čisto drugače. Če gre za delo na višini, je delovni oder zame prva izbira, ne pa zadnja možnost, kot sem si nekoč mislil.