Poletje se bliža koncu, dnevi so vse krajši, noči hladnejše in vlažne. Čeprav se temperature še vedno dvignejo tam proti tridesetim stopinjam, pa je opazno, da je jesen pred vrati in za njo še zima. Treba se bo pripraviti na kurilno sezono. Zaloga drv za sobni kamin je lansko zimo skoraj pošla, mogoče jih je ostalo še za kakšen teden.
Prijatelj Franci je že dobil naročilo, da pripravi bukova polena in mi jih pripelje. Vedno jih nabavim pri njemu, je dober prijatelj, pa to mu je edini vir dohodka. Vedno mi pripelje dober, kvaliteten les. Hja, todi toplotna črpalka bo potrebna servisiranja. Med poletnimi meseci skoraj ni nič obratovala. Se pozna izjemno dobra izolacija hiše, fasada zdaj vrača vsak porabljen evro, ki smo ga vložili vanjo. Po telefonu pobrskam za serviserjevo številko. Danes je že pozno, pokličem ga naslednji dan. Stopim do kurilnice, kjer je toplotna črpalka in jo poizkusim ročno zagnati. Šele v tretjem poizkusu se prižge. Ja, serviser bo dobrodošel. Naslednji dan pokličem, sledi presenečenje, številka trenutno ni dosegljiva. To se je zgodilo prvič v vseh desetih letih od kar je Tomi naš serviser. On me je tudi prepričal, da je toplotna črpalka boljša izbira kot klasična peč na kurilno olje. Poizkusim še nekajkrat, pa vedno enak odgovor.
Poiščem račun od podjetja, ki me je prodalo in montiralo toplotno črpalko in preverim številko. Prava je. pokličem še na stacionarni telefon. Oglasi se ženski glas, povem kaj rabim in povprašam po Tomiju. Tomija ni več pri nas, smelo pojasni. Čudno, eden boljših monterjev in serviserjev je Tomi, takšnega ne izpustiš iz vajeti. Vseeno naročim servis. Naslednji dan prideta dva serviserja in pogledata ali je toplotna črpalka izpravna.
Napišeta potrdilo, da je vse kot mora bit. Še njiju povprašam kje je Tomi, spogledata se, starejši pa pove, da so ga odpustili zaradi krčenja, zaradi slabega prometa in posledično nižanja plač. Aaaa, v tem grmu tiči zajec, pomislim.…