Iskreno povedano sem si vedno mislil, da je maskara nekaj, kar lahko obraz samo pokvari, oziroma sem bil mnenja, da je naravni obraz brez kakršnihkoli ličil najlepši. A to moje mnenje je bilo precej nepodprto, saj se v vse skupaj nisem posebej poglobil. Takšno mnenje sem si enkrat pač ustvaril in pri njem ostal. Nikoli se nisem zares vprašal, zakaj ljudje uporabljajo ličila in kakšen je njihov pravi namen. Prepričan sem bil, da gre predvsem za pretiravanje in spreminjanje videza, kar mi osebno ni bilo všeč.
To mnenje mi je pred časom spremenila prijateljica, ki sem jo prvič videl z ličili. Iskreno, sprva sploh nisem bil čisto prepričan, da jih ima na sebi. Najprej sem opazil njene oči, kajti na trepalnicah je bila maskara, ki ji je pogled lepo poudarila. Pogled je bil bolj izrazit, obraz pa je deloval svež in spočit, čeprav ni bilo videti, da bi šlo za karkoli pretiranega. Prav to me je presenetilo, saj sem vedno mislil, da so ličila takoj opazna in vsiljiva. Pri njej si sprva sploh ne bi mislil, da ima kaj na sebi, dokler je nisem o tem izrecno vprašal. Povedala mi je, da po navadi ne nosi ličil in da se je pred kratkim odločila za to spremembo. Ta sprememba pa je res izgledala dobro, vsaj po mojem mnenju.
Tako sem spoznal, da tovrstna ličila, predvsem maskara, ne pokvarijo videza, temveč ga lahko kvečjemu dvignejo in izboljšajo. Danes zato ne zagovarjam več svojega prejšnjega mnenja. Še vedno mi je naraven videz zelo pomemben, vendar zdaj razumem, da lahko majhni poudarki naredijo veliko razliko. Maskara je zame dober primer, kako lahko nekaj preprostega dopolni videz, ne da bi pri tem izgubil naravnost ali pristnost.…